Kaj je pokojninska vrzel in kako jo izračunamo ?

Pokojninska vrzel je primanjkljaj pokojnine do višine 85% zadnje plače pred upokojitvijo. Da lahko posameznik ohrani enak življenjski standard tudi po upokojitvi, kot ga je imel pred upokojitvijo, njegova pokojnina ne sme biti nižja od 85% zadnje plače. V nasprotnem primeru obstaja pokojninska vrzel, ki jo mora upokojenec pokriti iz drugih virov, če želi ohraniti enak način življenja, kot pred upokojitvijo.

V nadaljevanju si lahko naredite preprost okviren izračun pokojninske vrzeli ob predpostavki upokojitve pri doseženi polni pokojninski dobi 40 let oz. ob dopolnjeni starosti 65 let in ob tem, da je starostna pokojnina po prvem pokojninskem stebru edini vir pokojnine. Izračun ne podaja točnih vrednosti in ga je mogoče uporabiti izključno za oceno reda velikosti pokojninske vrzeli.

IZRAČUN POKOJNINSKE VRZELI 

Starostna pokojnina obveznega pokojninskega zavarovanja je eden od nosilnih stebrov socialne države, saj zagotavlja minimalno socialno varnost ljudem po upokojitvi. Doslej je ta, t.i. I. steber zagotavljal večji del sredstev za preživljanje dobršnega dela upokojenske populacije v Sloveniji.

Zadnje pokojninske reforme, iz let 1999 /2000, 2010 in zadnja (2012) so zasnovane s ciljem zagotoviti vzdržnost javne pokojninske blagajne. Ta je ogrožena zaradi dejavnikov, ki vplivajo na povečevanje odhodkov za pokojnine in zmanjševanje prispevkov zanje. To so:

1. Negativna demografska gibanja, ki prispevajo k zmanjševanju števila aktivnega prebivalstva in rasti števila upokojencev. Razmerje med številom zavarovancev in upokojencev se zmanjšuje že od leta 1990, ko je znašalo 2,0, v letu 2008 pa je bilo to razmerje le še 1,7. Če se bo enak trend nadaljeval tudi v prihodnosti, lahko pričakujemo, da se bo okrog leta 2040 število zavarovancev izenačilo s številom upokojencev.

2. Na povečevanje deleža upokojencev vpliva tudi dosedanje zgodnje upokojevanje in prepozno vključevanje mladih v sistem pokojninskega zavarovanja.

3. Nižja pričakovana bodoča rast bruto domačega proizvoda, kot je bilo pričakovati v letih pred gospodarsko krizo.

4. Podaljševanje pričakovane življenjske dobe generacij nad 65 let.

Realno je mogoče pričakovati, da starostna pokojnina ne bo zadoščala za zadostno pokrivanje izpada dohodka iz zaposlitve po upokojitvi.