Koristni nasveti
Na področju avtomobilskega zavarovanja
Kadar smo na kraju prometne nesreče, in sicer ne glede na to ali smo v njej udeleženi ali ne,moramo po svojih močeh pomagati pri reševanju človeških življenj. Pri tem moramo ves čas skrbeti tudi za lastno varnost in varnost drugih udeležencev v prometu. Najprej je potrebno zavarovati kraj prometne nesreče, in sicer vsaj z varnostnim trikotnikom (najmanj 50 metrov od kraja nesreče) in varnostnimi utripalkami na vozilu.
• Če imamo pri roki fotografski aparat ali kamero situacijo posnamemo iz različnih kotov.
• Odstranimo poškodovana vozila in druge predmete z vozišča. Če tega ni možno storiti, postorimo vse, da jih ustrezno označimo z varnostnim trikotnikom, varnostnimi utripalkami ipd.
• Izmenjamo osebne podatke o vozilu in podatke o obveznem zavarovanju ter izpolnimo Evropsko poročilo o prometni nesreči.
• Če je v prometni nesreči, v kateri smo bili udeleženi, kdo umrl ali bil telesno poškodovan, moramo takoj obvestiti najbližjo policijsko postajo ali poklicati na številko 113.
• Počakati moramo na kraju nesreče. Kraj nesreče lahko zapustimo le zaradi pomoči poškodovanim v prometni nesreči in zaradi obveščanja policije. Ko to opravimo, se moramo takoj vrniti na kraj nesreče.
• Poskrbeti moramo, da se stanje na kraju prometne nesreče ne spremeni in da se ohranijo sledi prometne nesreče (razen kadar je potrebno pomagati poškodovanim v prometni nesreči).
• Pred zaključkom ogleda kraja nesreče ne smemo uživati alkoholnih pijač.
V primeru, da imamo za svoje vozilo sklenjeno kasko zavarovanje, je v skladu z zavarovalnimi pogoji potrebno poklicati policijo v primerih, ko je škoda na zavarovanem vozilu nastala zaradi požara, eksplozije, kraje in prometne nesreče.
Kadar imamo podatke o tuji zavarovalnici, pri kateri je zavarovano vozilo povzročitelja prometne nesreče, lahko odškodninski zahtevek vložimo neposredno na pristojni slovenski zavarovalnici, ki je korespondent tuje zavarovalnice. Kadar kot oškodovanec nimamo podatka o tuji zavarovalnici, pri kateri je zavarovano vozilo povzročitelja prometne nesreče, ali imamo pomanjkljive podatke o tujem vozili in njegovem zavarovanju, se je najbolje obrniti na najbližje predstavništvo Zavarovalnice. Strokovno sodelavci nam bodo opravili ogled poškodovanega vozila, nato pa bomo začeli s postopkom pridobivanja podatkov o zavarovanju tujega vozila. Po pridobitvi ustreznih podatkov vložimo naš odškodninski zahtevek, skupaj z zapisnikom o ogledu škode, pri slovenski zavarovalnici, ki je korespondent tuje zavarovalnice povzročitelja.
Pomembno je, da avtomobil ne postavljate pod drevesa, saj neurje s točo pogosto spremlja tudi močan veter, ki lahko še dodatno poškoduje vaš avtomobil.
Če vas toča ujame med vožnjo, ne ustavljajte v podvozih, predorih in na cesti, saj s tem ogrožate sebe in druge udeležence v prometu.
Če vam toča povzroči škodo na avtomobilu in imate avtomobil zavarovan s kasko ali z delno kasko zavarovanjem, ki takšno škodo krije, vam svetujemo, da nas o dogodku obvestite, oziroma sami odpeljete vozilo na cenilno mesto.V primeru, da je toča povzročila škodo na vaši nepremičnini, nemudoma o tem obvestite našega zastopnika, kateri je sklenil zavarovanja za vašo premičnino, vso škodo fotografirajte in pričnite sanirati nastalo škodo.
Običajno se zavarovalnici škoda prijavi takoj po nastalem škodnem dogodku. Glede na sedanje razmere velja, da se naj škoda prijavi čim prej.
Po zakonskih pravilih je potrebno škodo sicer prijaviti najpozneje v treh dneh od dneva, ko oškodovanec zanjo zve. Splošni pogoji, ki jih prejmete ob sklenitvi zavarovanja, pa lahko določajo tudi drugačne roke.
Na področju zavarovanja doma
• storiti vse, da se zavarovalni primer prepreči oziroma njegove posledice omejijo
• zavarovalni primer zavarovalnici prijaviti najkasneje v treh dneh od dneva, ko zanj zve
• zavarovalnici omogočiti ogled v zavarovalnem primeru poškodovanih ali uničenih stvari
• zavarovalnici posredovati podatke o vzrokih nastanka zavarovalnega primera, o poškodovanih, uničenih ali izginulih zavarovanih stvareh ter o morebitnem povzročitelju zavarovalnega primera
• zavarovalni primer javiti policiji, če je nastal zaradi požara, eksplozije, vloma, ropa in prometne nezgode
S čiščenjem in sanacijo je mogoče začeti pred prihodom cenilca, vendar pa je treba škodni dogodek čim bolj dokumentirati.
Po zakonskih pravilih mora zavarovalnica zavarovalnino ali odškodnino izplačati v dogovorjenem roku, ki ne sme biti daljši od 14 dni, šteto od dneva, ko je zavarovalnica dobila obvestilo, da je prišlo do škodnega dogodka. Če pa je za ugotovitev obstoja obveznosti zavarovalnice ali njenega zneska potreben določen čas, začne ta rok teči od dneva, ko sta bila ugotovljena obstoj in znesek obveznosti zavarovalnice. Če znesek ni ugotovljen v roku 14 dni, mora zavarovalnica upravičencu na njegovo zahtevo nesporni delo svoje obveznosti izplačati kot predujem.
Na področju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja
Priporočljivo je, da dopolnilno zdravstveno zavarovanje sklene vsak, ki ima veljavno obvezno zdravstveno zavarovanje v Republiki Sloveniji in je zavezana za doplačila pri rabi zdravstvenih storitev v skladu s 23. členom Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. (Doplačil pri zdravljenju in rehabilitaciji so oproščeni otroci, šolska mladina, študenti "do dopolnjenega 26. leta starosti" in nekatere druge osebe v skladu z zakonom.)
Dopolnilno zdravstveno zavarovanje je priporočljivo skleniti v roku enega meseca odkar bi postal zavezanec za plačilo razlike v ceni zdravstvenih storitev .
• ob prenehanju statusa študenta ali dijaka
• mesec dni pred dopolnjenim 26 letom starosti
• ob prvi zaposlitvi
• v kolikor še dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja nimate urejenega
• Sklenitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja te razbremeni stroškov doplačil za standardne zdravstvene storitve, ki so kot pravica opredeljene v obveznem zdravstvenem zavarovanju, vendar jih to krije le v določenem odstotku. Doplačil zdravstvenih storitev so v celoti oproščeni otroci, šolarji in študenti.
• Oprostitev preneha veljati v trenutku, ko izgubiš status dijaka ali študenta. Od tega trenutka dalje moraš doplačati stroške zdravljenja (zdravstvene, bolnišnične, zdraviliške in zobozdravstvene storitve, zdravila, reševalni prevozi, medicinski pripomočki ipd.).
Pomembna sprememba na področju DZZ je, da je s 24. 08. 2008 začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-K), (Uradni list RS, št. 76/2008 z dne 25.07.2008), po kateri postanejo vsi študenti z veljavnim statusom po dopolnjenem 26. letu zavezanci za doplačila. To pomeni, da morajo vsi študenti mesec dni pred dopolnjenim 26. letom poleg statusa v obveznem zdravstvenem zavarovanju, urediti tudi dopolnilno zdravstveno zavarovanje. V nasprotnem primeru, bodo morali storitve pri zdravniku plačevati iz svojega žepa.
V kolikor si v roku enega meseca odkar bi postali zavezanci za plačilo razlike v ceni zdravstvenih storitev ne uredite zavarovanja, zakon določa trimesečno čakalno dobo. V kolikor sklenete zavarovanje kasneje, boste morali premijo plačevati 3 mesece preden boste lahko koristili ugodnosti dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. V tem 3 mesečnem obdobju doplačila za zdravstvene storitve, zdravila, ... plačate sami.
V primeru, da je obdobje nezavarovanosti daljše od enega leta pa zakon predpisuje 3 % pribitek na premijo na vsako nezavarovano leto. Skupno povišanje je lahko največ 80% na premijo.
Zdravstvena zavarovalnica lahko za določeno obdobje uredi mirovanje zavarovanja (ponovna pridobitev statusa študenta, socialni status ... ), ko se premija ne plačuje, po prenehanju obdobja mirovanja pa se zavarovanje ponovno avtomatsko vzpostavi.
• Zakon določa, da je dopolnilno zdravstveno zavarovanje potrebno skleniti v roku enega
meseca po poteku statusa (3 mesečna karenca).
• V nasprotnem primeru te doleti trimesečna čakalna doba, kar pomeni, da moraš prve 3 mesece
sam plačevati zdravstvene storitve pri zdravniku, zobozdravniku, ... kljub temu, da boš
plačeval premijo in ti bo zavarovanje že veljalo.
Pribitek na premijo je posledica pozne vključitve zavarovanca v dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Za vsako polno leto nezavarovanosti po 1.1.2006, se premija skladno z zakonodajo poviša za 3 %. Skupno povišanje premije lahko znaša največ 80 %. V primeru, da nismo bili zavarovani 10 let, kasneje pa smo se odločili za zavarovanje, ker starejši kot smo , več raznih zdravstvenih storitev in zdravil potrebujemo. Ko bi sklenili dop. zdr. zav. bi bila premija za 30 % višja, stroškov, ki bi jih v tem času plačevali iz svojega žepa pa raje ne omenjajmo.
V teh nezanesljivih časih se marsikdo sprašuje, ali delodajalec zanj sploh plačuje prispevke. Ali mu torej teče delovna doba in ima urejeno zdravstveno in druga socialna zavarovanja? Marsikdo šele pri zdravniku ugotovi, da ni zavarovan in mora storitev plačati iz žepa. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je pred kratkim vzpostavil storitev, namenjeno preverjanju ureditve zdravstvenega zavarovanja. Po novem lahko kar z SMS-om preverite, ali imate plačano zdravstveno zavarovanje. Storitev deluje tako, da na telefonsko številko 031 771 009 pošljemo sporočilo (SMS), v katerega napišemo ZZ in devetmestno številko svoje zdravstvene kartice, ki se nahaja nad imenom in priimkom (npr.: ZZ123456789). Že čez nekaj sekund prejmemo odgovor. Storitev za zdaj poteka poskusno (vendar deluje), jeseni pa naj bi jo predstavili tudi uradno. Samodejni telefonski odzivnik namreč sporoči tudi, ali in kje ima oseba urejeno dopolnilno zdravstveno zavarovanje.
Slovensko zavarovalno združenje je zavarovalnice skupaj z Vlado RS pozvalo, da naj v čim krajšem času izplačajo odškodnine v primeru utemeljenih zahtevkov.
Po zakonskih pravilih mora zavarovalnica zavarovalnino ali odškodnino izplačati v dogovorjenem roku, ki ne sme biti daljši od 14 dni, šteto od dneva, ko je zavarovalnica dobila obvestilo, da je prišlo do škodnega dogodka. Če pa je za ugotovitev obstoja obveznosti zavarovalnice ali njenega zneska potreben določen čas, začne ta rok teči od dneva, ko sta bila ugotovljena obstoj in znesek obveznosti zavarovalnice. Če znesek ni ugotovljen v roku 14 dni, mora zavarovalnica upravičencu na njegovo zahtevo nesporni del svoje obveznosti izplačati kot predujem.
